Skoči na vsebino

PACIENTOVE PRAVICE

Osnovni cilj predpisov s področja pacientovih pravic  je izboljšanje razmer na področju varovanja in uresničevanja temeljnih pravic pacientov ter s tem zagotavljanje višje kakovosti sistema zdravstvenega varstva.

 

Zakon o pacientovih pravicah določa, da imajo vsi uporabniki zdravstvenih storitev pravico do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni in preventivni oskrbi, do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev ter do drugega mnenja. Poleg tega imajo uporabniki zdravstvenih storitev pravico do obveščenosti in sodelovanja pri izbiri načina zdravljenja, vključno s samostojnim odločanjem o zdravljenju ter seznanitvi z zdravstveno dokumentacijo. Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo spoštovati pacientov čas, upoštevati njegovo vnaprej izraženo voljo, preprečevati in lajšati njegovo trpljenje ter zagotavljati varstvo osebnih podatkov. Pacienti imajo pravico do brezplačne pomoči, ki jim jo pri uresničevanju njihovih pravic nudijo zastopniki pacientovih pravic. Zakon določa tudi postopke za obravnavo kršitev naštetih pacientovih pravic. Postopek za obravnavo vključuje sprotno razreševanje nesporazumov in sporov ter zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientove pravice pri izvajalcu zdravstvenih storitev oziroma za drugo obravnavo pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic, ki ima sedež na Ministrstvu za zdravje.

 

Zaradi težav pri implementaciji nekaterih pacientovih pravic, opredeljenih v Zakonu o pacientovih pravicah, se z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah (novelo Zakona o pacientovih pravicah) bolj podrobno ureja pravico do spoštovanja pacientovega časa in področje čakalnih dob, kjer se kot obveznost izvajalcev zdravstvene dejavnosti opredeljuje elektronsko vodenje čakalnih seznamov, način uvrščanja pacientov na čakalne sezname in črtanja iz seznama ter način informiranja pacientov. Med zdravstvene storitve, za katere ni potrebno voditi čakalnega seznama, poleg storitev pri osebnem zdravniku splošne oziroma družinske medicine in izbranem osebnem pediatru dodaja še storitve pri izbranem osebnem ginekologu, ki pa morajo voditi naročilno knjigo. Za osebne izbrane zobozdravnike pa določa manjši obseg podatkov v čakalnem seznamu. Na novo in strožje je opredeljena obveznost pacienta glede sporočanja, da na že načrtovano izvedbo zdravstvene storitve ne more priti.

 

Pri vodenju čakalnih seznamov in s tem povezanim spremljanjem čakalnih dob se določata vloga in odgovornost poslovodnega organa, ki mora najmanj vsak mesec analizirati vzroke za nastale čakalne dobe, če so te daljše od najdaljših dopustnih, ter o izsledkih analize poročati organu upravljanja, torej svetu zavoda, ki mora sprejeti ukrepe v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi.

 

Novela Zakona o pacientovih pravicah uvaja inšpekcijski nadzor in dodaja nove prekrškovne določbe.

 

Povezava na spletne strani Ministrstva za zdravje:

 

Čakalne dobe - spletni naslov https://cakalnedobe.ezdrav.si/