Skoči na vsebino

ZDRAVNIŠKA SLUŽBA

Cilj zakonodaje na področju zdravniške službe je ustvariti pogoje za nemoteno delovanje zdravniške službe in zagotavljanje izvajanja programov obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključno z zagotavljanjem neprekinjenega zdravstvenega varstva in nujne zdravniške pomoči za prebivalstvo.

 

Zakon o zdravniški službi določa pogoje za opravljanje zdravniške službe ter pravice in dolžnosti zdravnikov za kakovostno opravljanje javne in zasebne zdravniške službe. V skladu z navedenim zakonom sme zdravnik samostojno opravljati zdravniško službo, če poleg pogojev, določenih z delovnopravnimi in drugimi predpisi, izpolnjuje še posebne pogoje, določene s tem zakonom, in sicer da ima ustrezno izobrazbo in usposobljenost (kvalifikacija), da je vpisan v register zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije ter da ima dovoljenje za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju (licenca).  Zdravniki zasebniki pa morajo, poleg izpolnjevanja zgoraj navedenih pogojev, biti vpisani še v register zasebnih zdravnikov.

 

Pristojnost za izvedbo inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem tega zakona si Zdravstveni inšpektorat RS deli z Inšpektoratom RS za delo, ki nadzira določbe, ki se nanašajo na zaposlitev zdravnikov ter Inšpektoratom RS za kulturo in medije, v pristojnost katerega sodijo določbe, ki se nanašajo na znanje in rabo slovenskega jezika.

 

V delokrog inšpektorata sodi tudi nadzor nad določbami prvega odstavka 26. člena ter 27. in 28. člena Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist. Ta zakon določa pogoje, pod katerimi lahko osebe, ki so navedeno poklicno kvalifikacijo pridobile v tretjih državah, opravljajo zdravniško službo tudi v Republiki Sloveniji.