Uvod
22. marca 2003 je v Republiki Sloveniji začel veljati Zakon o dostopu do nformacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) – UL št. 24, 7.3.2003), ki državnim organom, organom lokalnih skupnosti, javnim agencijam, javnim skladom in drugim osebam javnega prava, nosilcem javnih pooblastil in izvajalcem javnih služb, nalaga vrsto obveznosti s področja dostopa do informacij javnega značaja. Med najbolj pomembne sodijo:
Izdelava kataloga informacij javnega značaja, Določitev uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja, Posredovanje informacij javnega značaja na svetovni splet, Vzpostavitev postopka posredovanja, Izdelava stroškovnika, Poročanje vladi RS o izvajanju tega zakona
Kaj je informacija javnega značaja?
4. člen ZDIJZ pravi:
" Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb."
Komu so informacije javnega značaja prosto dostopne?
V 5. členu ZDIJZ pravi, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam ter da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis.
Izjeme iz načela prostega dostopa
Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na eno izmed 12 izjem, navedenih v 6. členu ZDIJZ (npr. zaupen podatek, poslovna skrivnost ali osebni podatek, podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine; podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Če dokument le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop).
Postopek z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja
Prosilec lahko zahteva dostop do informacije javnega značaja z ustno ali pisno zahtevo. Postopka sta določena v 14. do 26. členu ZDIJZ.
Kaj mora biti objavljeno na spletnih straneh?
V 10. členu ZDIJZ pravi, da je vsak organ dolžan brezplačno posredovati v svetovni splet naslednje informacije javnega značaja:
prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa, povezana z državnim registrom predpisov na spletu, programe, strategije, stališča, mnenja, študije in druge podobne dokumente, ki se nanašajo na delovno področje organa, predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje organa, vse objave in razpisno dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, podatke o upravnih storitvah, druge informacije javnega značaja.
|
